Martin Ødegaard: Dobre stvari se zgodijo tistim, ki trdo delajo

11teamsports je bil z Martinom Ødegaardom v Londonu na fotografiranju za Nike Mad Ready Pack, revija VERSUS pa je ob tej priložnosti opravila intervju z Martinom. Če želite prebrati izvirno različico intervjuja, ga lahko najdete na spletni strani VERSUSa. 

Zgodba MØja dokazuje, da je potrpežljivost vrlina.

Kako zelo se lahko življenje spremeni v 10 letih? Vprašajte Martina Ødegaarda; rekel bi, da veliko. 

Piše se leto 2024 in danes, v deževnem četrtkovem popoldnevu na obrobju Londona, se naše poti srečajo, da bi slišali njegovo zgodbo. Ko se začnemo pogovarjati, me prevzame občutek domačnosti, kot da ga poznam že leta. Potem sem se zavedel, da ga na neki način poznam; vsi ga poznamo. 

Norveška slovi po svojih zgodbah in pred slabimi desetimi leti je v Drammenu petnajstletnik začel svojo zgodbo, ki mu je za vedno spremenila življenje. Bil je domači junak, ki je postal svetovni čudežni otrok, in nihče - niti on sam - ni mogel predvideti, kaj bo sledilo. Svet je čakal: kam bo šel Martin Ødegaard? Mnogi so ga klicali, vendar je Real Madrid pripravil ponudbo, ki je preprosto ni mogel zavrniti.

Toda nikoli ni tako preprosto, kajne?

Zgodba o čudežnem dečku je lahko včasih resnično neizprosna; svet nogometa na to pogosto pozablja. Že tako je težko oditi od doma, kaj šele kot najstnik čez celino v največji klub na svetu, kjer je vate uprtih na milijone oči - mladega nogometaša, ki še ni pripravljen na pravi razcvet. Takšna je bila Martinova realnost in mnogi so v hipu zaprli vrata pravljici in ga odpisali, še preden se je črnilo posušilo. Medtem je on pisal svojo zgodbo pod svojimi pogoji.
Iz tega se je treba nekaj naučiti. Nogomet ponavadi pozabi na osebo, ki se skriva za igralcem. Vsako sezono se znova pripravi prizorišče: več tekem, več oči, več pritiska. Učenje iz neuspeha ni enostavno, kaj šele, če so vaše napake pod drobnogledom milijonov gledalcev. Približati se tej resničnosti kot odrasel človek je težko, kot najstnik pa je to dvakrat težja naloga.
Pri Martinu smo opazovali, kako odrašča od dečka do moškega, kako doživlja vzpone in padce - preizkušnje in stiske desetletnega potovanja, od katerih se lahko vsi učimo. To je zgodba o trdoživosti, vztrajnosti in dokaz, da je potrpežljivost vrlina. Umaknil se je, da bi videl širšo sliko, in ko je njegova kariera v polnem razcvetu, končno uživa sadove, ki si jih zasluži - vodi klub in državo v nova obdobja z uspehom na vidiku. 

Zato ponovno sprašujem: kako zelo se lahko življenje spremeni v desetih letih?

VERSUS se je z Martinom na snemanju Nike 'Mad Ready' packa v sodelovanju z 11teamsports pogovarjal o njegovi poti, ovirah, ki jih je premagal, in vlogi voditelja na največjem svetovnem odru.

Nike Mad Ready Pack

VERSUS: Najprej, kako ste?
Martin Ødegaard: V redu sem. Ne morem se pritoževati. Vedno je dobro.

Pomembno je, da vas spoznamo tako kot osebo kot igralca. Če bi se morali opisati v enem stavku, kakšen bi bil? 
To je precej težko. Mislim, da sem umirjena, sproščena oseba - nekdo, ki je blizu svojim bližnjim. 

In kako se to odraža na igrišču?
Mislim, da sem v igro vložil veliko svoje osebnosti. Vendar pa je to, kar vidite na igrišču, drugačno od tega, kar sem zunaj njega. Mislim, da je na igrišču veliko več agresije. Na splošno pa sem mirna oseba. Mislim, da dobro prenašam situacije pod pritiskom, in vedno poskušam sprejeti prave odločitve.

So bili v vaši karieri in tudi pred njo ljudje v nogometu in zunaj njega, ki so izoblikovali osebo in igralca, kakršen ste danes? 
Veliko je tistih, ki so mi pomagali postati to, kar sem danes: seveda družina, trenerji in soigralci. Veliko sem se naučil od različnih ljudi in od ljudi okoli sebe poskušam pobrati drobne stvari. Tako sem postal oseba, kakršna sem danes.

Ko ste se prvič pojavili, so vam zelo hitro prilepili nalepke. Kako ste se prilagodili na tako veliko spremembo v življenju? 
Takrat je bil to zame precej velik korak. Ko sem začel igrati na Norveškem in nato še za reprezentanco, sem bil star komaj 15 let, zato je bila vsa ta pozornost velika sprememba v mojem življenju. Nekoč sem hodil v šolo in počel vse običajne stvari, potem pa sem bil kar naenkrat povsod. Vendar mislim, da sem se s tem dobro spoprijel tako, da sem se osredotočil na to, kar je bilo zame pomembno: trdo delo in uživanje v nogometu - tako sem se s tem spopadel. 

Bi lahko rekli, da je to vplivalo na vašo današnjo osebnost?Ja, mislim, da je tako. Mislim, da sem doživel veliko. Še vedno sem precej mlad, a mislim, da sem na svoji poti pridobil veliko izkušenj. Ves čas so bili vzponi in padci, vendar mi je to vsekakor pomagalo, da sem postal to, kar sem danes. 

Pri 18 letih so mnogi govorili, da je to za vas trenutek, ki vas bo zlomil ali okrepil. Vendar menim, da je vaša kariera to ovrgla in pokazala, da je potrpežljivost vrlina. Kako ste se spopadli s pričakovanji, ki so bila v vas usmerjena pred odhodom v Arsenal?Ja, mislim, da so ljudje o meni govorili že, ko sem bil tako mlad. Ko sem odšel v Madrid, je bila to za vse velika stvar. Potem pa sem bil nenadoma na Nizozemskem in vsi so mislili, da mi ne bo uspelo priti na najvišjo raven, veste? Vsi so mislili, da bom šel samo navzdol in navzdol in navzdol. Zato mislim, da je to del nogometa; je zelo odziven, če lahko tako rečem. Če igraš dobro, si najboljši na svetu, če ne, si najslabši. Vmes ni ničesar. Sam se skušam s tem spopasti na dober način in pogledati na to s svojimi očmi in očmi ljudi okoli mene. Poslušam ljudi, ki mi nekaj pomenijo, svoje trenerje. Mislim, da je to moj način spopadanja s tem. Preprosto se osredotočam nase, na dobre ljudi in prave ljudi - vse to ob trdem delu. 

Po prihodu v severni London ste se zelo uveljavili. Ste mladi kapetan, ki dela z mladim menedžerjem z Mikelom, za klub in državo pa ste v središču dveh rastočih projektov. Kaj vam to pomeni in kako vznemirljivo je to za vašo celotno kariero? 
To, kar se dogaja tukaj in v reprezentanci, je tako lepo. Preden sem se pridružil, mi je šef [Mikel] povedal, kaj vse želi narediti s klubom, kar je bil eden glavnih razlogov, da sem prišel sem; želel sem biti del tega. Ko mi je spregovoril o svojem načrtu za ekipo, za klub in zase, sem začutil, da je to pravi korak. Odkar sem prišel, sem zelo srečen in zadovoljen sem s tem, kar počnemo kot klub.

Vaša vloga kapetana se ne omejuje samo na klub. Kako se počutite kot ključni del strastne kulture na igrišču, zunaj njega in tudi na tribunah?Mislim, da mi klub ustreza zaradi kulture, ki smo jo tu ustvarili, in vsega, kar počnemo skupaj: navijači, igralci in osebje. Vsi so zdaj tako povezani in mislim, da je to ena od ključnih stvari za naš uspeh. Zato nam gre tako dobro. Vzdušje v klubu in na stadionu je neverjetno. To je nekaj, kar počnemo skupaj, in mislim, da je pomembno, da to ohranimo. Vsi v klubu so pomembni in morajo se počutiti pomembne. 

Ko ste se prvič pridružili, ste to storili med pandemijo, ko so bili stadioni prazni. Zdaj pa je vzdušje spet vrhunsko. Zdi se, da so vas navijači sprejeli, kot da ste se rodili in odraščali v severnem Londonu. Kako se počutite, ko to mesto imenujete dom, in kako pomembni so bili navijači pri ponovnem vzponu kluba?
Ja, mislim, da so bili navijači za nas zelo pomembni. Kot pravite, ko sem prišel sem, je bilo vse zaprto, navijačev ni bilo. Navijači nam dajejo tako veliko in igrati tam brez energije in strasti, ki jo prinašajo, je bilo žalostno. Zdaj smo videli, zlasti na zadnjih nekaj tekmah, kako veliko nam dajejo energije in moči, da lahko ves čas vztrajamo in napredujemo. Tako da ja, neverjeten občutek je igrati tam vsakič znova in dobiti to podporo. Tu se počutim kot doma. To je poseben občutek in nekaj, kar ni samoumevno.

Arsenal je znan po tem, da vzgaja velike talente, bližnja in daljna prihodnost kluba pa je videti zelo svetla. Kako skrbite za uspeh sebe in svojih bližnjih ter katere lekcije, ki ste se jih naučili, bi lahko prenesli na prihodnje voditelje kluba? 
Eden od naših glavnih ciljev je osvojiti trofeje in to želimo storiti. Arsenal je klub, ki bi moral biti na vrhu, in tam si vsi želimo biti. Zato se zdaj vsi ženemo za tem. To so naše velike sanje in za to si prizadevamo. Imamo veliko mladih igralcev, ki postajajo vedno boljši, tako da ja, to je odličen znak za prihodnost kluba. Čeprav smo mlada ekipa, imamo izkušnje in vsi igralci so že veliko doživeli. V veselje je igrati z njimi; neverjetni so. Upam, da nam bo skupaj uspelo doseči nekaj res dobrih stvari.

To je zgodovinski klub z zgodovinskimi igralci, med katerimi je veliko kapetanov: Tony Adams, Patrick Viera in zdaj tudi vi. Če ste kapetan, imate še več možnosti, da pustite zapuščino v klubu. Kako bi se vas recimo čez 20 let radi spominjali?
Seveda si želim, da bi se me spominjali po osvojenih trofejah. To je cilj. Tega si vsi želimo. To je zame najpomembnejše. Upam pa, da si me bodo ljudje zapomnili tudi kot dobrega igralca, dobrega človeka in dobrega vodjo. 

Igrate več nogometa kot kdaj koli prej, kar lahko včasih prinese fizične in psihične težave. Od zunaj se mnogi tega otepajo, vendar mislim, da je v tem nekaj več. Kako se spopadate s temi izzivi?
Najprej mislim, da imamo srečo. Živimo sanje - vsak teden igramo nogomet na največjem odru - in imam srečo, da lahko počnem vse te stvari, zato se nerad preveč pritožujem. Rad igram nogomet, in ja, včasih se lahko malo zaplete, ko so stvari naporne in malo divje. Včasih je lahko težko in si utrujen in vse to, ampak ja, s tem se moraš spopasti in še naprej vztrajati.

Kaj počnete zunaj igrišča, da se sprostite?
Resnično običajne stvari: Netflix, PlayStation, saj veste. Ko ne treniram ali igram, poskušam ne razmišljati preveč o nogometu, ker je vseskozi toliko dela, in rad počnem stvari drugače, ko ne delam. Rad sem doma s prijatelji ali družino. 

Tudi zunaj igrišča je moda ena od stvari, ki jo igralci sprejemajo kot način izražanja, in pred dnevi smo vas videli na londonskem tednu mode z Bukayo. Kako se lotite te plati igre?
No, če sem iskren, zame osebno to ni bila vedno velika stvar. Moja družina se že od nekdaj ukvarja z modo in v preteklosti so imeli doma svojo trgovino. Super je bilo biti tam z Bukayo in imeli smo se odlično. 

Kot igralec so vaši dosežki pogosto tesno povezani z igranjem na igrišču. Toda ali je kaj zunaj nogometa, na kar ste ponosni in o čemer le redko spregovorite?
To je dobro vprašanje. Rekel bi, da je to moj odnos do ljudi okoli mene. Imam veliko istih prijateljev, kot sem jih imel, ko sem odraščal, in odnos, ki ga imam z bratom, sestrami - z ljudmi okoli mene. To je najpomembnejša stvar v življenju. Tako da ja, na to sem ponosen.

Martin Odegaard nosi Nike 'Mad Ready 'pack, ki je zdaj na voljo pri 11teamsports.

Nike Mad Ready Pack